Zaščita pred nevihto in strelo

Nevihta je intenziven vremenski pojav z močnejšimi padavinami, bliskanjem in udari strel. Slovenija spada med najbolj nevihtna območja v Evropi. Na območju jugozahodnega, osrednjega in severnega dela države ter na Štajerskem in v Pomurju nastane na leto tudi več kot 40 neviht. Pojavljajo se predvsem v topli polovici leta.

Takrat nastajajo tudi neurja, ki so pravzaprav močnejše nevihte. Neurje je zelo raznolik in krajevno precej omejen pojav z obilnim dežjem in strelami, lahko pa se pojavita tudi silovit veter in toča.

Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje.

Velja si zapomniti: Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.

Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu.

Opozorilna znamenja: Poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki.

Znamenja za preplah: Kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi, oddaljeno grmenje.

Skrajno nevarno: Razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje ...).  

Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje.

• Ko načrtujete aktivnosti na prostem, spremljajte vremensko napoved in vremenska opozorila Agencije RS za okolje.

• Naučite se prepoznati znake bližajoče se nevihte: temni oblaki, grmenje v daljavi, naraščanje moči vetra in nenadni padec temperature.

• Med neurjem ne uporabljajte stacionarnih telefonov ali drugih električnih naprav, saj strela lahko potuje po žicah elekrične napeljave in jih poškoduje ali uniči, uporabnik pa ob tem lahko dobi poškodbe ali celo umre.

• Mobilni telefoni so znotraj zgradbe varnejši za uporabo, če niso priključeni na električni vir - na prostem jih ne uporabljajte.

• Najvarnejše mesto med neurjem je v notranjosti večje, z vseh strani zaprte zgradbe, opremljene s strelovodom. Zadržujte se proč od zunanjih zidov in oken. Če strela udari v zgradbo, se električni naboj prenese po ceveh in električni napeljavi v zemljo.

• Izogibajte se manjših nezaščitenih zgradb, kot so drvarnice, lope ali odprte garaže.

• V vozilu ste bolj varni pred udarom strele, kot na prostem.

• Med nevihto ali neurjem se ne umivajte, kopajte ali prhajte, niti ne pomivajte posode, saj je voda prevodnik električnega toka. Če vas nevihta preseneti v vodi, jo čim prej zapustite in poiščite zavetje.

• Če ste na prostem, se izogibajte odprtih površin, vodnih virov, visokih zgradb, dreves in vseh predmetov, ki so delno ali v celoti kovinski, na primer ograj, žic.

• Če vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami.

• Uporaba dežnika je lahko nevarna, saj privlači strelo.

• Ne iščite zavetja pod drevesom, če pa nimate druge možnosti, izberite najnižje drevo. Sklonite se k tlom, tako da imate glavo navzdol, noge pa skupaj, nikakor pa ne lezite na tla, saj s tem povečate možnost za udar strele. Zadržujte se vsaj pet metrov stran od drugih oseb. Ušesa si pokrijte z rokami, da zmanjšate možnost okvare sluha. Od drevesnega debla bodite oddaljeni vsaj dva metra.

• Iz vtičnic izključite električne naprave oziroma uporabljajte prenapetostno zaščito. Če naprav ne morete izključiti, jih ugasnite.

• Redno vzdržujte električno napeljavo.

Vsebine na tej strani so povzete po informacijah, ki jih je na svoji spletni strani objavila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer najdete obširnejše vsebine o tem, Kako ravnamo ob neurjih in Kako se zaščitimo pred strelo.