Struktura distribucijskega omrežja
Distribucijsko omrežje Elektra Maribor povezuje prenosni sistem, lokalne proizvodne vire in uporabnike električne energije. Sestavljajo ga vodi različnih napetostnih nivojev, razdelilne in transformatorske postaje ter sistemi za merjenje, nadzor in vodenje.
Kako električna energija pride do uporabnikov
Električna energija v distribucijsko omrežje vstopa iz prenosnega sistema in iz proizvodnih virov, priključenih neposredno na distribucijsko omrežje. V razdelilno-transformatorskih postajah se napetost pretvori na raven, primerno za nadaljnji prenos po srednjenapetostnem omrežju.
Srednjenapetostni vodi električno energijo pripeljejo do transformatorskih postaj bliže uporabnikom. Tam se napetost zniža na nizkonapetostno raven, po kateri električna energija doseže gospodinjstva, manjše poslovne uporabnike in druge objekte. Večji poslovni in industrijski uporabniki so lahko priključeni tudi neposredno na srednjenapetostno omrežje.
Na distribucijsko omrežje so priključeni tudi proizvajalci električne energije. Kadar proizvedejo več energije, kot je sami porabijo, se presežek odda v omrežje in teče do drugih uporabnikov. Distribucijski sistem je zato vse bolj dvosmeren in dinamičen.
Napetostni nivoji omrežja
| Napetostni nivoji omrežja | Vloga v sistemu |
|---|---|
| Visokonapetostno omrežje - 110 kV | Povezuje distribucijsko omrežje s prenosnim sistemom ter napaja ključne razdelilno-transformatorske postaje. Konec leta 2025 je obsegalo 236 km vodov. |
| Srednjenapetostno omrežje - 10, 20 in 35 kV | Prenaša električno energijo med razdelilnimi postajami, transformatorskimi postajami, večjimi uporabniki in proizvodnimi viri. Konec leta 2025 je obsegalo 4.189 km. |
| Nizkonapetostno omrežje - 0,2, 0,4 in 1 kV | Predstavlja zadnji del poti do večine gospodinjskih in manjših poslovnih uporabnikov. Konec leta 2025 je obsegalo 13.065 km. |
Vodi in postaje
Konec leta 2025 je skupna dolžina omrežja znašala 17.490,4 km. Omrežje je vključevalo 20 razdelilno-transformatorskih oziroma razdelilnih postaj na 110-kilovoltnem nivoju, devet razdelilnih in razdelilno-transformatorskih postaj na srednjenapetostnem nivoju ter 3.617 transformatorskih postaj.
Vodi so izvedeni kot nadzemni neizolirani ali izolirani vodi ter kot podzemni kablovodi. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah povečujemo delež kabelskih vodov, nadzemne vode pa po potrebi nadomeščamo z izoliranimi vodniki. Leta 2025 smo dolžino srednjenapetostnih kablovodov povečali za 55 km, dolžino nizkonapetostnih podzemnih vodov pa za 283 km.
Celotna dolžina omrežja na dan 31.12.2025
17.490 km
Dolžina visokonapetostnega omrežja na dan 31.12.2025
236 km
Dolžina srednjenapetostnega omrežja na dan 31.12.2025
4.189 km
Dolžina nizkonapetostnega omrežja na dan 31.12.2025
13.065 km
RTP/RP na dan 31.12.2025
29
Število transformatorskih postaj na dan 31.12.2025
3.617
Priključna moč uporabnikov in proizvodnih virov
Priključna moč pove, kolikšna moč je uporabniku ali proizvodnemu viru odobrena za priključitev na omrežje. Konec leta 2025 je skupna priključna moč odjemalcev znašala 3.445 MW, priključna moč proizvodnih virov pa 516 MW.
Oba podatka pomembno vplivata na obseg in dinamiko potrebnih vlaganj. Omrežje mora zagotavljati dovolj zmogljivosti za sočasne potrebe uporabnikov, hkrati pa varno sprejemati energijo iz vse večjega števila lokalnih proizvodnih virov.
| Podatek | Vrednost | Pomen |
|---|---|---|
| Priključna moč odjemalcev | 3.445 MW | 46 MW oziroma približno 1 % več kot leta 2024. |
| Priključna moč proizvodnih virov | 516 MW | 56 MW oziroma 12 % več kot leta 2024. |
| Uporabniki omrežja | 228.979 | 1.619 več kot konec leta 2024. |
| Proizvajalci | 17.683 | 1.190 oziroma 7,2 % več kot leta 2024. |
Konična obremenitev in načrtovanje omrežja
Konična obremenitev je najvišja moč, ki jo sistem doseže v določenem časovnem intervalu. Leta 2025 je bila najvišja četrturna obremenitev izmerjena 19. februarja ob 7.30 in je znašala 455 MW.
Distribucijski sistem moramo načrtovati tudi za obdobja največjih obremenitev. Na konice vplivajo vremenske razmere, gospodarska aktivnost, istočasna raba naprav ter priključevanje novih odjemalcev in proizvajalcev. Višje ali bolj zgoščene konice zahtevajo ojačitve vodov, transformacije in drugih elementov omrežja.
Pretoki in energija v distribucijskem sistemu
V letu 2025 je v distribucijski sistem vstopilo 2.272 GWh električne energije. Iz prenosnega omrežja smo prevzeli 1.893 GWh, iz lokalnih proizvodnih virov pa 379 GWh. Razmerje med energijo iz prenosnega omrežja in lokalnih virov je bilo 83 : 17.
Po omrežju smo gospodinjskim in poslovnim uporabnikom distribuirali 2.168 GWh električne energije. Delež izgub je znašal 4,49 %. Tehnične izgube nastajajo pri prenosu energije po vodih in transformaciji, netehnične pa so povezane z merjenjem, obračunom in drugimi odstopanji.
| Podatek | Vrednost | Pomen |
|---|---|---|
| Energija v sistemu | 2.272 GWh | Prevzem iz prenosnega omrežja in lokalnih virov skupaj. |
| Iz prenosnega omrežja | 1.893 GWh | 83 % vse energije, ki je vstopila v sistem. |
| Iz lokalnih virov | 379 GWh | 17 % vse energije, ki je vstopila v sistem. |
| Distribuirana energija | 2.168 GWh | Energija, distribuirana gospodinjskim in poslovnim uporabnikom. |
| Izgube | 4,49 % | Delež izgub glede na distribuirano energijo; brez letnega bilančnega obračuna. |
Napredno merjenje in spoznavnost omrežja
Konec leta 2025 je bilo v sistem naprednega merjenja vključenih 99,62 % merilnih mest. Napredni števci in merilni centri omogočajo kakovostnejše podatke, hitrejše zaznavanje nepravilnosti ter natančnejše spremljanje napetosti in obremenitev predvsem v nizkonapetostnem omrežju.
Z boljšo spoznavnostjo omrežja lažje načrtujemo ojačitve, upravljamo pretoke in vključujemo nove uporabnike ter proizvodne vire. Konec leta 2025 je bilo v omrežju 828 merilnih centrov oziroma analizatorjev, 33 % več kot leto prej.
Kaj pomeni robustno in napredno omrežje
Robustnost omrežja povečujemo s kabliranjem, izoliranjem vodnikov, obnovo stojnih mest, rekonstrukcijami in gradnjo novih transformatorskih postaj. Jakost omrežja povečujemo z dodatnimi transformatorskimi zmogljivostmi in ojačitvami vodov. Naprednost in spoznavnost pa krepimo z merilnimi sistemi, daljinskim vodenjem, telekomunikacijami in podatkovno analitiko.
Ti ukrepi omogočajo boljše spremljanje razmer, hitrejše prepoznavanje motenj, učinkovitejše vodenje in prilagajanje omrežja novim potrebam. Podrobnejši podatki o neprekinjenosti in kakovosti oskrbe so objavljeni v sklopu Kakovost oskrbe.
